France Bučar
V Ljubljani je študiral pravo in bil še kot študent med drugo svetovno vojno najprej aktivist Osvobodilne fronte (OF) nato pa se je pridružil partizanskemu gibanju. Italijanska oblast ga je aretirala in poslala v taborišče Gonars in nato v Tretji rajh, a je med prevozom pobegnil in odšel v partizane. Takoj po vojni je deloval v Korpus narodne obrambe Jugoslavije (KNOJ) in Oddelek za zaščito naroda (OZNA), nato je petnajst let služboval v državnih uradih in kasneje na ljubljanski Pravni fakulteti.
Je eden od utemeljiteljev in sooblikovalcev samostojne slovenske države. V znameniti 57. številki Nove revije je leta 1987 objavil svoj prispevek za slovenski nacionalni program, kasneje pa je bil svetovalec odbora za človekove pravice, zametka leta 1989 ustanovljene demokratične koalicije strank Demos.
Velja za starosto slovenske politike. Bil je eden od očetov slovenske ustave in med najvidnejšimi osebnostmi slovenske osamosvojitve. Od vsega začetka je bil med ključnimi ljudmi, ki so si prizadevali za samostojno Slovenijo, bil je tudi prvi predsednik slovenskega parlamenta.