Jože Pučnik
Rodil se je v vasi Črešnjevec blizu Slovenske Bistrice, gimnazijo je obiskoval v Mariboru. Zaradi sodelovanja pri tajnem biltenu Iskanja so mu onemogočili redno opravljanje mature. Po odsluženem vojaškem roku je odšel na študij filozofije v Ljubljano in postal asistent dr. Ziherla na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zaradi kritičnih člankov v Reviji 57 in kasneje v Perspektivah je bil obsojen na strog zapor, odsedel je sedem let. Dvajset mesecev je preživel v samici na Dobu. Po vrnitvi iz ječe se je čutil intelektualno osamljenega, odhod v tujino je bil zanj edina izbira. Emigriral je v Nemčijo, kjer je moral ponovno diplomirati. Po doktoratu se je zaposlil na univerzi v Lüneburgu, kjer je s svojim znanstvenoraziskovalnim delom pustil velik pečat.
Liberalna osemdeseta, povezana z novo revijo, ki je začela izhajati prav pod tem imenom, so ga ponovno poklicala domov. Najprej se je priključil Socialdemokratski zvezi in leta 1989 prevzel njeno vodenje. Soustanovil je večstrankarsko gibanje Demos, ki ga je kot nesporna avtoriteta opozicije tudi vodil. Demos je zmagal na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 in opravil zgodovinsko vlogo: vpeljal je formalno demokracijo in leta 1991 izpeljal osamosvojitev Slovenije ter jo v vojni za Slovenijo tudi dejansko zavaroval. Pučnik je stal za vsem tem kot človek velikih odločitev in je eden od idejnih očetov slovenske osamosvojitve.
Sredi devetdesetih se je umaknil iz politike in leta 2003 umrl v Nemčiji. Pokopan je v domačem kraju.